Izraelske oblasti so napovedale prepoved dostopa in delovanja za 37 mednarodnih humanitarnih organizacij na območju Gaze, kar je sprožilo val kritik s strani Združenih narodov, Evropske unije in nevladnih združenj. Izrael je odločitev utemeljil z varnostnimi razlogi, saj so organizacije domnevno zavrnile predajo osebnih podatkov palestinskega in mednarodnega osebja, kar izraelska stran povezuje s preprečevanjem terorističnih dejavnosti. Ukrep naj bi stopil v veljavo v četrtek, le 36 ur po uradni objavi, kar organizacijam praktično onemogoča prilagoditev na nove razmere. Ta odločitev prihaja v času kritične humanitarne krize, ko se prebivalci Gaze spopadajo z uničujočimi nevihtami, ki so uničile na tisoče šotorov, in porušeno sanitarno infrastrukturo, ki ogroža več kot 740.000 ljudi. Odhajajoči visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi je ob tem opozoril na naraščajočo sovražnost do beguncev in begunski vprašanj po svetu, pri čemer je izpostavil nevarno populistično retoriko, ki razseljene osebe spreminja v dežurne krivce. Razmere v Gazi se dodatno zaostrujejo zaradi nove zakonodaje, ki agenciji UNRWA prekinja dostop do elektrike, vode in bančnih storitev.

Združeni narodi so v torek ostro obsodili nove izraelske zakonske ukrepe, uperjene proti agenciji za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA). Izraelski parlament je sprejel zakonodajo, ki agenciji odvzema diplomatsko imuniteto in prepoveduje izraelskim podjetjem dobavo vode ter električne energije njenim objektom. Generalni sekretar ZN in visoki komisarji opozarjajo, da bodo te odločitve milijone ljudi prikrajšale za osnovne storitve, vključno z izobraževanjem in zdravstveno oskrbo. Generalni komisar UNRWA Philippe Lazzarini je ukrepe označil za del sistematične kampanje za diskreditacijo agencije in oviranje njene ključne vloge pri zagotavljanju humanitarne pomoči. Po navedbah agencije nova zakonodaja izraelski vladi omogoča tudi zaseg premoženja UNRWA v zasedenem vzhodnem Jeruzalemu, vključno z njenim sedežem in glavnim centrom za poklicno usposabljanje. Odločitev Kneseta je sprožila val mednarodnih kritik, saj UNRWA predstavlja edini institucionalni steber za osnovne javne storitve palestinskim beguncem v Gazi, na Zahodnem bregu ter v sosednjih državah.

Irakijec Barham Ahmed Salih je bil imenovan za novega visokega komisarja ZN za begunce. Nekdanji predsednik Iraka je na tem položaju nasledil dosedanjega komisarja. Za to mesto se je potegoval tudi nekdanji maršal poljskega Sejma, Szymon Hołownia.

V desetletju od podpisa Pariškega sporazuma se je podnebje segrevalo hitreje od pričakovanj, svet pa se ni držal dogovorjene poti za upočasnitev globalnega segrevanja.

Visoki komisar Združenih narodov za begunce, Filippo Grandi, svari, da bi lahko znatno zmanjšanje sredstev za humanitarno pomoč v novem proračunu povzročilo ponovitev begunske krize iz leta 2015. Opozoril je, da je bilo zmanjšanje pomoči sosednjim državam Sirije eden glavnih razlogov za migracije leta 2015, in pozval Bundestag k ukrepanju pred končnimi posvetovanji o proračunu.

Med afganistanskimi talibani in pakistanskimi vojaki so izbruhnili hudi spopadi na obmejnem območju, pri čemer so po afganistanskih navedbah umrli deseti vojaki. Pakistan je zaradi tega zaprl dva glavna mejna prehoda z Afganistanom. Kabul in Islamabad drug drugega obtožujeta za konfrontacijo. Pakistanska vojska poroča o več kot dvesto ubitih afganistanskih borcih, medtem ko afganistanske oblasti trdijo, da je bilo ubitih 58 pakistanskih vojakov. Katar, Savdska Arabija in Iran so pozvali k umiritvi.

Ruandska vlada je potrdila, da je v državo sredi avgusta prispelo sedem migrantov iz Združenih držav Amerike v skladu s sporazumom o preselitvi. Ruanda je pred tem napovedala, da bo sprejela do 250 deportirancev iz ZDA.

Iranski zunanji minister Seyed Abbas Araghchi in visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi sta razpravljala o položaju afganistanskih beguncev v Iranu. Združeni narodi so namenili 10 milijonov dolarjev iz Sklada za nujno pomoč za podporo ranljivim afganistanskim povratnikom iz Irana. Organizacija za podporo afganistanskim novinarjem je opozorila na hude in katastrofalne razmere, s katerimi se soočajo afganistanski novinarji v Iranu in Pakistanu.